SE JE NAPOVED IZ LETA 2014 IZPOLNILA?

Konec leta 2014 je britanski ''The Economist'' objavil članek o digitalizaciji in robotizaciji družbe in poslovnih subjektov. Zaradi naprednih tehnologij, naj bi se v naslednjih letih nekateri poklici znašli pod velikim pritiskom. Presenetila me je napoved, da se bodo med ogroženi poklici znašli tudi računovodje, revizorji in tudi pravniki. Po drugi strani pa naj bi se zaradi digitalizacije in robotizacije  dvignila produktivnost v storitvenem sektorju, kamor lahko uvrščamo tudi posamezna režijska dela v podjetjih.

Po štirih letih od napovedi se zdi, da v našem okolju tehnologija še ni izpolnila svoje obljube, saj pri nas omenjena delovna mesta zaenkrat še niso ogrožena, prav tako pa še ni zaznati večje produktivnosti storitvenega sektorja. Se pa veliko govori in piše o digitalni transformaciji, ki jo bodo morala izpeljati  vsa podjetja in javna uprava.

Zastavlja se mi vprašanje, kako naj bi bila zaradi digitalizacije ogrožena delovna mesta računovodij in revizorjev?

Kot pravi Branko Radmilovič: »Sedim v močvirju in razmišljam.«

V Sloveniji je od vseh aktivnih gospodarskih podjetij kar 95 % mikro in malih podjetij. Podobna slika je tudi v drugih državah EU.  Za mala in mikro podjetja velja, da se pri svojem poslovanju srečujejo z vsemi postopki in zahtevami, ki jih imajo velika podjetja, le v manjšem obsegu. Veliko mikro in malih podjetij je vključeno v oskrbovalne verige drugih srednje velikih in velikih podjetij. Ta podjetja pričakujejo, da se bodo mikro in mala podjetja integrirala v enovito oskrbovalno informacijsko verigo.  Srednje velika in velika podjetja ne morejo izpeljati digitalne transformacije brez vključitve svojih dobaviteljev in podizvajalcev v  informacijsko verigo. Te zahteve silijo tudi mala in mikro podjetja v digitalno transformacijo. Pričakovanje naprednih informacijskih rešitev, ki jih uporabljajo, ali pa to načrtujejo njihovi kupci (velika podjetja), slonijo na dejstvu, da izmenjava podatkov poteka v realnem času, povsem avtomatično, brez človeških virov.  V določenih panogah pa so izpostavljene še dodatne ostrejše zahteve glede kakovosti podatkov (sledljivost, poreklo in standard, rok uporabe, …).

Mala in mikro podjetja za vodenje svojega poslovanja običajno uporabljajo rešitve, ki so prvotno namenjene poenostavljenemu spremljanju poslovanja in so bolj računovodsko kot upravljavsko usmerjene. Podjetja, ki bodo želela ostati dobavitelji velikim podjetjem, bodo morala razpolagati z ustrezno programsko podporo, ki jim bo omogočala digitalno povezovanje v informacijsko verigo, tako s kupci, kot z dobavitelji. Digitalno bodo morala spremljati svoje poslovanje in posledično obvladovati bistveno večje število podatkov.

Vpeljati bodo morala napredne informacijske rešitve, ki bodo omogočale tudi dvig produktivnosti režijskim delavcem. Med režijske delavce lahko štejemo tudi delavce v računovodskih servisih, ki delajo za večino mikro in malih podjetij.

Taki napredni informacijski sistemi so bili v preteklosti zaradi obširnosti in višjega cenovnega ranga dostopni le srednjim in velikim podjetjem.  Digitalizacija pa je (ali še bo), prinesla tudi nove rešitve, ki ustrezajo mikro in malim podjetjem in jim tako omogočila digitalno transformacijo.                                   

Zastavlja se vprašanje, katere bistvene vsebine bi morale biti omogočene v informacijski rešitvi za mikro in mala podjetja, da bi zadovoljevale zahtevam vstopa v informacijsko verigo in istočasno dvig produktivnosti režijskih delavcev? Z informacijsko rešitvijo bi morali biti podprti vsi poslovni procesi v podjetju tako na strani nabave, prodaje, logistike, financ in računovodstva, v primeru proizvodnje, pa seveda tudi tam.

Celotna podpora bi morala slediti načelu kompleksnosti in enostavne uporabe. Vključevati bi morala avtomatizme na področju elektronske izmenjave podatkov in obdelave elektronskih dokumentov.  Morala bi imeti napredne algoritme za izračun potreb za naročanje in izračun potreb za proizvodnjo ter močno podporo oblikovanju in implementaciji prodajno nabavnih pogojev, ki bi  omogočali avtomatiziranje procesov pri elektronskem poslovanju s kupci in dobavitelji.

Brezpapirno poslovanje bi moralo zajemati vse dele poslovanja, ne le prejetih in izdanih računov, ampak bi moralo omogočati hrambo in dostop do  elektronskih vsebin na vseh področjih poslovanja (naročanje, skladiščenje, proizvodnja, kadrovska evidenca, obračun plač, finance,…), vpogled v elektronske dokumente, pa bi moral biti omogočen na vseh nivojih obdelave in pregledov, kjer se le ti pojavljajo.

Za potrebe nadzora in obveščanja bi moral sistem imeti generator obvestil, ki bi avtomatično generiral opomnike in jih v elektronski obliki pošiljal prijaviteljem na obvestila. Obvestilnik bi moral  zaznati neskladja, ugotovljena ob avtomatični obdelavi elektronskih dokumentov, sprožati obvestila za vnaprej najavljene dogodke (prevzem artiklov na skladišče, prejeto avansno plačilo, dogodke povezane z vzdrževanjem,…)

Vsebinsko pripoznavanje elektronskih dokumentov, bi moralo biti dovolj enostavno, da bi ga lahko izvajali tako nabava kot prodaja, ob tem pa bi moralo zadoščati tudi potrebam računovodskega knjiženja dokumentov. Kontiranje dokumentov bi moralo biti avtomatično, brez vsakokratnega  kontiranja posameznih dokumentov. Priprava carinskih, davčnih in statističnih poročil, pa bi morala biti posledica rednega komercialno-vsebinskega pripoznavanja dokumentov.

Dokumentacijski sistem, napredno vsebinsko pripoznavanje dokumentov s strani delavcev podjetja, obvestilni in napredni vpogledi, bi računovodskemu servisu omogočali izvajanje računovodenja na daljavo. Med računovodskim servisom in podjetjem ne bi bilo potrebne nobene izmenjave podatkov, saj  bi računovodski servis dostopal do informacijskega sistema podjetja in ne obratno. Operativno delo računovodskega servisa bi se bistveno skrčilo, ob istočasni povečani ažurnosti in obsegu podatkov. Izostalo bi klasično računovodsko delo, kot so kontiranje dokumentov, priprava podatkov za davčne evidence, carinska poročanja, ročna knjiženja itn.

Zaradi takšne sodobne informacijske podpore bi se obseg dela računovodskih servisov zmanjšal in preusmeril na pomoč,  nadzor in kontrolo izvajanja postopkov, prav tako pa bi lahko računovodski servis obdeloval več podjetij po celi Sloveniji ne glede na lokacijo naročnika.

Taka informacijska podpora poslovanju podjetij posledično  pomeni, da se bistveno zmanjša potreba po knjigovodskem kadru in trditev, da bo ta poklic na udaru, tudi drži.

Slika za blog1.jpg