OJ, MLADOSTI MOJA, TEHNOLOGIJA IN NAKUPOVALNE NAVADE,…

Moje skromno mnenje je, da trditev, da digitalizacija ustvarja nove prodajno - nakupovalne, navade ne drži. Veliko se piše o digitalizaciji trgovine in njenemu vplivu na povsem nove prodajne ter nakupovalne navade. V ospredje se postavlja internetna prodaja, ki pa je le en segment v digitalizaciji celotnega procesa prodaje. Internetna prodaja predstavlja za podjetje le dodaten prodajni kanal, kupcem pa enostavnejši dostop do nakupovalnih informacij in poenostavljen proces nakupa.

Moja trditev sloni na primerjavi nakupovalnih in prodajnih navad, ki so bile uveljavljene nekoč in navadami, ki se uveljavljajo z novo tehnologijo. Lotil sem se analize prodaje na drobno, ki mi je glede na to, da izhajam iz trgovske družine, dobro poznana že od rane mladosti. Osredotočil sem se na ključne dejavnike prodaje in izdelal časovno primerjavo.

Načini prodaje:

V daljni preteklosti je bil najbolj uveljavljen postrežen način prodaje, ki se je kasneje dopolnil s samopostrežnim načinom ter kataloško, akvizitersko in potujočo prodajo. Danes se še vedno uporabljajo vsi našteti načini, le da se je večina kataloške prodaje preselila na svetovni splet.  Internetna prodaja živilskega blaga ni tako močno zastopana, saj je ključna ovira dostava in pokvarljivost takega blag, zato se še vedno večinoma kupuje na klasični način.

Dostava na dom:

Dostava na dom ni nekaj novega, saj je tudi v preteklosti obstajala možnost dostave  kupljenega blaga. Vse do vsesplošne mobilnosti kupcev, je imelo veliko živilskih trgovin brezplačno dostavo, sploh za večje nakupe, ki so bili takrat povsem običajen pojav. Danes vsa internetna prodaja sloni na dostavi na dom. Problem je še vedno dostava pokvarljivega blaga, ker veliki ponudniki logističnih storitev takega blaga ne dostavljajo in ga morajo internetni ponudniki dostavljati v lastni režiji.

Prodajne lokacije:

V preteklosti so prevladovale manjše prodajalne, ki so bile v mestnih jedrih in večjih krajih. Kasneje so se pojavile samopostrežne trgovine in v večjih mestih tudi veleblagovnice. Na podeželju se je del trgovine odvijal tudi preko lokalnih sejmov. Mestna jedra so imela običajno tudi bogato gostinsko in kulturno ponudbo, kar je skupaj s prodajalnami predstavljalo neke vrste center družabnega življenja. S pojavom nakupovalnih centrov, ki jih je omogočila mobilnost kupcev, so pričela stara mestna jedra samevati in posledično z njimi tudi prodajalne. Nakupovalni centri so prevzeli vlogo mestnih jeder, saj poleg prodajalen ponujajo tudi gostinske storitve in številne družabne aktivnosti.

Z rastjo turizma in drugačnim prodajnim pristopom, stara mestna jedra ponovno dobivajo svoj nekdanji utrip.

Oglaševanje:

Oglaševanje proizvodov je poznano že mnogo vrsto let. Tudi v preteklosti so se proizvodi oglaševali in trgovci so se posluževali različnih metod in medijev. Prav tako so posvečali veliko pozornosti tako izgledu izložb in prodajaln, kot analizi učinkov oglaševanja. Danes ni dosti drugače, le da se je pojavil splet, kot nov oglaševalski medij. Internetna prodaja v celoti sloni na spletnem oglaševanju. Razvila se je povsem nova dejavnost, ki se ukvarja s spletnim oglaševanjem. Obdelave rezultatov oglaševanja so enostavnejše in bolj ažurne, saj so podprte z različnimi računalniškimi programskimi rešitvami.

Informiranost in skrb za kupca:

V preteklosti so prodajalci  v manjših prodajalnah dobro poznali svoje kupce in vedeli za vse njihove nakupovalne navade. Kupcu so bili v pomoč pri nakupih in izvajali pospeševanje prodaje. Gojili so osebni kontakt in skrbeli za zadovoljstvo svojih kupcev. Za težko dobavljivo blago so se posluževali sistema rezervacij, namenskega naročanja in obveščanja o prispelem blagu. Tudi danes se teži k poznavanju navad in skrbi za kupce, le da se za ta namen uporablja računalniška tehnologija. Trgovci se poslužujejo različnih metod za pridobivanje podatkov, ki se nato računalniško obdelujejo in uporabljajo pri marketinških aktivnostih. Zbirke podatkov o nakupovalnih navad so postale celo tržno blago. Zbiranje in obdelava podatkov ter sledenje kupcev, se je v zadnjem desetletju tako razširilo, da je morala za zaščito kupcev, vmes poseči tudi zakonodaja.

Predvsem pa sta spletna prodaja in oglaševanje tisto, kar ustvarja potrebo po beleženju in obdelavi nakupovalnih podatkov.

Financiranje:

Tudi kreditiranje kupcev ni nekaj novega. Že v preteklosti je obstajala prodaja ''na kredo'' (izdaja blaga na up in naknadni prejem plačila). Predvsem je bil tak način prodaje  poznan pri prodaji živil, kasneje pa so se uveljavili bančni krediti in obročna plačila na kreditne kartice.

Glede financiranja se v osnovi ni kaj dosti spremenilo, razlika je le ta, da je vsa internetna prodaja brez možnosti kreditiranja.

Prodaja na kreditne kartice je zamenjala v preteklosti najbolj uveljavljeno plačevanje s čeki, tako da tudi na tem področju ne vidim nekih revolucionarnih novosti.

Povzetek:

Analiza dejavnikov prodaje na drobno mi je pravzaprav dala potrditev, da sama digitalizacija ni spremenila prodajno nakupovalnih navad, ampak je prodajalcem in kupcem samo na drug način približala znane prodajno - nakupovalne navade in v nekaterih primerih olajšala izvedbo nakupa.