KDOR NE POZNA ZGODOVINE, NIMA PRIHODNOSTI

Ko dnevno berem o trendu po računalniškem obvladovanju velikega števila podatkov, orodij za njihovo hitro iskanje in obdelavo, si ne morem kaj, da se ne spomnim svojih prvih korakov v svetu računalništva. Pravijo, da poznavanje zgodovine koristi pri razumevanju sedanjosti in vpliva na prihodnost. Verjemite, mi da je temu res tako.

Imel sem to srečo, da sem bil že davnega leta 1984 vključen v razvojni tim za izdelavo programske rešitve za osebne računalnike, ki so bili takrat popolna novost tako na našem, kot svetovnem trgu.

Na Zavodu za produktivnost dela RS sem bil tega leta kot poznavalec za računovodstvo, povabljen v ekipo za razvoj programskih rešitve za osebne računalnike. Naša naloga je bil razvoj računovodskega programa 'Glavna knjiga'' za osebne računalnike 'Partner', z operacijskim sistemom CPU, ki ga je takrat na trg lansirala Iskra Delta.

Glavna knjiga naj bi nadomestila vsesplošno razširjene knjižne stroje in malim ter srednjim podjetjem omogočila prehod na računalniško obdelavo. V razvojni tim sta bila vključena tudi dva vrhunska strokovnjaka s področja matematike in računalništva, dr. Viljem Rupnik in dipl. ing. Boris Debevec, ki sta že takrat v razvoj programske rešitve vnesla napredno matrično povezovanje podatkov: Viljem Rupnik, kot idejni tvorec večmatričnih povezovanj podatkov in Boris Debevec, ki je znal teorijo ''spraviti v življenje''.

Rezultat je bil programski produkt, ki je bil deležen presežnikov, zavisti in pohval. Poleg vsebinske odlike so ga krasile tudi izjemne tehnične karakteristike. V tistem času še niso obstajale podatkovne baze za namizne računalnike, zato je bila zgrajena lastna podatkovna baza. Glavna odlika te baze je bila, da je delovala hitro in zanesljivo ter je omogočala hitro iskanje po velikem številu zapisov.  Omogočala je iskanje zahtevanih zapisov v treh korakih med več stotisočero množico podatkov in to v manj kot eni sekundi. To je bilo za tisti čas in tisto opremo nekaj nepojmljivega in primerljivo z strojno opremo velikih računalnikov.

Poleg enostavnosti uporabe, hitre obdelave, združevanja in varovanja podatkov, je imela rešitev tudi izdelan brskalnik (QUERY), ki je služil za iskanje podatkov po podatkovni bazi in pripravo poročil. Omogočal je pripravo prednastavljenih izpisov, ki so vključevali logične matematične operacije za izračun podatkov pridobljenih iz operativne baze. Z matričnim pogledom na podatke je bilo možno iste vsebine gledati iz različnih vidikov.  S prodorom Microsoftovih namiznih računalnikov in zatonom Iskrinih 'Partnerjev', je bila rešitev nadgrajena tudi za operacijski sistem MS-DOS, kar ji je omogočilo, da je bila v uporabi vse do začetka 21. stoletja.   

Druga zanimiva plat, pa je bil preskok iz mehanske obdelave podatkov na digitalno, ki je sprožila tako navdušenje, dvome, strahove, kot tudi odpore posameznikov in skupin. Zanimiv je bil tudi socialni in psihološki vidik uvedbe rešitve v podjetja. Večinoma uporabnikov se je prvič srečala z  računalnikom, ki je prinašal nov način in organizacijo dela (enostaven zajem podatkov, možnost sočasnega evidentiranje stroškovnih mest in stroškovnih nosilcev, prikaz podatkov na ekranu, …). V začetku, je v velikih primerih,  bil nakup  računalnika in programske rešitve, namenjen nadomestku strojem za knjiženje. Šele kasneje so se računalniki preselili tudi na delovna mesta knjigovodij in računovodij.

Posebno  zanimivo poglavje je bilo uvajanje uporabnikov v delo s programsko rešitvijo. Uvajanje je  moralo zajemati tako predstavitev same strojne opreme, razlago kaj računalnik sploh je, kako se rokuje z opremo, spoznavanje tipkovnice in funkcijskih tipk, kot tudi samo vsebinsko razlago delovanja  programske rešitve, ki je omogočala bistveno več kot so si uporabniki lahko predstavljali. Zelo pa je bil prisoten tudi psihološki vidik, saj je bilo potrebno uporabnikom odpraviti strah pred računalniki in jih prepričati, da uvedba nove tehnologije ne pomeni izgubo njihovega delovnega mesta, ampak spremembo načina dela. 

Če dobro pomislim, je danes stanje popolnoma enako kot takrat. Dnevno beremo o problematiki zajemanja in obdelave velikega števila podatkov, iščejo se novi modeli in nova orodja za njihovo obdelavo in vključevanje v vsakdanje zasebno in poslovno življenje.  Še vedno je prisoten strah pred napredkom, zaščito osebnih podatkov in nejasnosti glede prevzemanja odgovornosti.

Zdi se mi, da je danes družba na istem razpotju, kot je bila leta 1984.  Razvoja nikakor ne moremo zaustaviti in si zatiskati oči pred napredkom, ki ga prinašajo nove tehnologije, nove naprave, nova socialna in delovna okolja. 

Veliko lažje vam  bo,  ako iz zgodovine izluščite spoznanje, da so tudi vaši predhodniki šli skozi prvo stopnjo digitalizacije, da so se morali prilagoditi novi organizaciji, novemu načinu dela, spremembi poklica in sprejeti stalno vseživljenjsko učenje.  Bistveno je, da v vsej tej zgodbi vsi skupaj  ne izgubimo sebe in vedno pomislimo na rek, da nam poznavanje predhodnih dogodkov pomaga pri razumevanju sedanjosti in vplivu na prihodnost.