TO ZA MALA PODJETJA NE VELJA (2. del)

V prejšnjem delu razmišljanja sem pisal o problematiki digitalizacije v malih in mikro podjetjih (lahko ga preberete tukaj: http://www.minoa.si/new-blog/2018/9/13/to-za-mala-podjetja-ne-velja-1-del)

Tokrat pa pišem o rešitvi tega problema in odgovor je še vedno isti: ''Rešitev je v strokovni pomoči.''

Digitalna preobrazba podjejta predstavlja vpeljavo informacijsko komunikacijske tehnologije, ki sloni na digitalizaciji vseh poslovnih procesov podjetja. To pomeni, da bo le ta lahko dosežena samo ob napredni informacijski podpori. Vsaka uvedba informacijske podpore  procesom poslovanja za sabo potegne tudi organizacijske spremembe v podjetju in zahteva določena uporabniška predznanja. Digitalno preobraženo podjetje mora zaradi tehnološkega in družbenega razvoja, stalno slediti spremembam in posledično nadgrajevati svojo digitalno podporo procesom poslovanja.

Za izvedbo digitalne preobrazbe je potrebno pridobiti znanja iz različnih področij poslovanja in pridobiti informacijsko rešitev za digitalno podporo procesom. Znanja lahko posredujejo le strokovnjaki z različnimi znanji, ki morajo v končni fazi tudi stati za implementirano informacijsko podporo digitalni preobrazbi podjetja. Aktivirati vse te strokovnjake v mikro in malih podjetij na način, kot jih aktivirajo srednje velika in velika podjetja, je ''misija nemogoče'', tako finančno kot fizično.

Res je, da obstajajo strokovna izobraževanja za različna področja poslovanja,  vendar po mojem mnenju to niso nosilci digitalne preobrazbe podjetij. Izobraževanja obravnavajo neko problematiko splošno in ne obravnavajo individualnih primerov.

So koristna in potrebna, saj dajejo smernice za uporabo metod reševanja individualnih problemov podjetij, obstaja pa še druga, slabša plat. To je udeležba na takšnih izobraževanjih, ki zaradi logistike predstavljajo celodnevne izostanke zaposlenih.

V mikro in malih podjetjih vsak zaposlenec opravlja več nalog in izostanek enega zaposlenca predstavlja 10 (ali več) odstotni izpad delovne sile, kar pa lahko že ogroža delovne procese v podjetju.

Vsako podjetje ima svoje posebnosti, ki izhajajo iz dejavnosti in zahtev kupcev. Ni vseeno, s kakšno dejavnostjo se podjetje ukvarja, kdo so njegovi kupci in kdo dobavitelji. Pomembno je tudi, kaj njihovi kupci pričakujejo na področju vključevanja v informacijsko logistično verigo. Pomembno je, katere podatke mora podjetje pridobivati od svojih dobaviteljev in katere podatke mora zagotavljati o svojih produktih in blagu ter jih posredovati svojim kupcem. Teh dejavnikov je še veliko več in jih ne bom našteval na tem mestu, vsi pa kažejo na to, da je potreben individualen pristop k izvedbi digitalne transformacije podjetja.

Zato tudi menim, da je za lažjo in hitrejšo izvedbo digitalne preobrazbe bolj primerno individualno svetovanje, kot pa udeležba na raznih strokovnih seminarjih in predavanjih na to temo, vendar pa bi le to moralo biti organizirano drugače, kot za srednja in velika podjetja.

Po mojem mnenju bi se morala takšna svetovalna dejavnost specializirati posebej za njihove potrebe, jih obravnavati povsem individualno in tesno sodelovati z zaposlenci v takih podjetjih.

Takšna svetovalna podjetja bi morala delovati na povsem drugačnih organizacijskih zasnovah in sicer tako, da bi bili pod okriljem enega podjetja, združeni vsi akterji, potrebni za izvedbo digitalne preobrazbe mikro in malih podjetij in jim tudi po sami uvedbi digitalne preobrazbe stalno stati ob strani in nuditi dnevno pomoč pri poslovanju. Vključevati bi moralo tudi informacijsko podporo, tako vsebinsko, kot tehnično.

Podjetja bi tako lahko koristila storitve takšnega svetovalnega podjetja (grozda), skozi celotno obdobje svojega poslovanja in ne le v začetni, postavitveni fazi digitalne preobrazbe. Pogodbeni odnos bi moral sloneti na mesečnem pavšalu, ki bi vključeval zakup svetovalnih ur, uporabe informacijske podpore in operativne pomoči uporabnikom.

Tak način je že dolgo v rabi pri odvetniških storitvah, davčnem svetovanju in računovodskih servisih, ki pa imajo oprijemljivejša izhodišča za tako sodelovanje.

V podporo, za tak način sodelovanja, bi jim morala biti tudi srednja in velika podjetja, ki nujno potrebujejo vključitev svojih dobaviteljev v digitalno oskrbovalno verigo, saj brez tega ne bodo mogla izpeljati svoje digitalne preobrazbe.

Prav tako pa bi bilo smiselno, da bi tudi država in EU preko razpisov prisluhnila problematiki digitalne preobrazbe mikro in malih podjetij.